Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Neki pobožen mož je prišel k župniku in mu povedal: ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Ali bo slovenska narodna skupnost imela svojega zastopnika v italijanskem parlamentu v Rimu? Zakonodajne spremembe bi lahko prižgale zeleno luč temu, za Slovence v Italiji zelo pomembno vprašanje, pa naj bo zastopstvo zajamčeno ali vsaj olajšano. Potrebno pa je na zakonski predlog, ki bo omogočil spremembe, vplivati že v fazi sestavljanja, še pred vložitvijo v parlamentarni postopek. Po mnenju stranke slovenske manjšine v Italiji, Slovenske skupnosti, bi tako bili rezultati bistveno boljši. Predsednik stranke Damijan Terpin in predsednik ene od manjšinskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj sta se pred dnevi na to temo sestala z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem. Iz stranke so sporočili, da je slednji ponudil podporo tem prizadevanjem in izrazil pripravljenost za nov sestanek. Tajani je sicer o zastopstvu slovenske narodne skupnosti govoril tudi s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon na zasedanju koordinacijskega odbora ministrov obeh držav na Brdu pri Kranju. Dejal je, da Italija podpira slovensko manjšino, ki ji pomaga tudi dežela Furlanija-Julijska krajina.
V Kulturnih utrinkih med drugim tudi o razstavi, ki so jo ob letošnji 90. obletnici rojstva skladatelja in akademika Lojzeta Lebiča, odprli na Prevaljah. Na promenadi mariborskega Mestnega parka je v novembru na ogled razstava črno-belih fotografij Matjaža Wenzla, v Kopru pa že petič pripravljajo glasbeni festival Šelestenja.
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj iz njega pripravi prilogo, pripravi v juhi s krompirjem, ali kot enolončnica ... K jedi se poda dodatek kumine, zelo jo bo obogatil pečenkin sok ...
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.